Kaj je dobro vedeti pred odločitvijo?
Zbrali smo vprašanja, ki se najpogosteje pojavljajo ob predlaganem zakonu. Pri odgovorih razlikujemo med besedilom zakona, namenom ukrepa in pričakovanimi učinki, ki jih bo mogoče oceniti šele ob izvajanju.
Ne. O njegovi uveljavitvi bomo odločali na zakonodajnem referendumu 6. decembra 2026. Do morebitne uveljavitve še naprej veljajo sedanja pravila.
Glas ZA pomeni podporo uveljavitvi zakona, ki ga je Državni zbor sprejel 11. maja 2026. Glas PROTI pomeni nasprotovanje njegovi uveljavitvi. Za zavrnitev zakona veljajo tudi zakonska pravila o zavrnitvenem kvorumu.
Letošnja gospodarska rast je res višja, vendar predvsem zaradi investicij, okrevanja po treh letih stagnacije in zelo nizke lanske rasti. Slovenija ima uspešna podjetja, izvoznike in izobražene ljudi, vendar izgublja položaj pri konkurenčnosti, privabljanju kadrov in poslovnem okolju v primerjavi z drugimi državami. Na mednarodni lestvici švicarskega inštituta IMD je od leta 2020 nazadovala za 14 mest, na 49. mesto med 70 državami; posebej slabo je ocenjena pri vplivu davkov in prispevkov na motivacijo za delo, begu možganov ter nevarnosti selitve poslovnih aktivnosti. V letih 2022–2025 smo beležili upadanje gospodarske rasti, izvoza, industrijske proizvodnje, deleža tujih neposrednih investicij ipd.
Domače in tuje institucije opozarjajo, da blaginja, ki jo uživamo danes, ni finančno vzdržna, če je ne bomo podprli z močnejšim razvojem in boljšim delovanjem gospodarstva. Samo tako bomo lahko dolgoročno financirali šolstvo, zdravstvo, pokojnine in socialne pravice.
Zakon vseh izzivov razvoja ne rešuje, je pa prvi korak: razbremenjuje nekatera delovna mesta, spodbuja daljšo delovno aktivnost, zmanjšuje del administrativnih bremen ter posega v stroške energije in osnovnih življenjskih potrebščin.
Ne. Razvojna kapica res koristi ljudem z višjimi dohodki, vendar so to običajno zaposleni na delovnih mestih, kjer ustvarjajo visoko dodano vrednost. Njen namen je ohraniti in privabiti zahtevna, visoko kvalificirana delovna mesta v Sloveniji.
Vendar je to le eden od ukrepov zakona. Drugi ukrepi so namenjeni širšemu krogu ljudi: gospodinjstvom z nižjim DDV na osnovna živila in možnostjo nižjega DDV na določene energente, upokojencem z odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo ter samozaposlenim in kmetom z nizkimi prihodki z možnostjo začasno nižjih prispevkov. Zakon zvišuje tudi pragove za normirance in znižuje obdavčitev najemnin, posebej pri oddajanju stanovanj mladim in družinam.
Zakon torej ni namenjen samo premožnejšim. Združuje razbremenitve za različne skupine prebivalcev, pri čemer so koristi odvisne od njihovega položaja in pogojev posameznega ukrepa.
Močno gospodarstvo ter močna socialna država s kakovostnimi javnimi storitvami so dolgoročno odvisni drug od drugega. Slovenija potrebuje oboje.
Ministrstvo za finance ocenjuje letni učinek zakona na 647 milijonov evrov in navaja, da bo proračun pokril izpad pokojninske in manjši izpad zdravstvene blagajne; po zagotovilih ministrstva bodo vse pokojnine redno izplačane, zdravstvene storitve pa ne bodo spremenjene. Za strukturo javnih prihodkov in odhodkov je odgovorna država.
Razbremenitve podjetij in zaposlenih ustvarjajo več gospodarske aktivnosti in s tem tudi več prilivov v državne blagajne. Hkrati morajo biti javnofinančni učinki sproti merjeni, financiranje javnih storitev pa transparentno zagotovljeno.
Solidarnost ostaja: posamezniki, za katere velja kapica, bodo še vedno plačevali nekajkrat več prispevkov in dohodnine kot zaposleni brez kapice. Avstrija in Nemčija imata kapico in sta zelo močni socialni državi. Namen ukrepa je zmanjšati tveganje, da razvojna delovna mesta, strokovnjaki in poslovne funkcije odidejo v države z ugodnejšo obremenitvijo dela. V letih 2022–2026 je samo na Hrvaško uprave ali pomembne funkcije preselilo vsaj 17 velikih podjetij.
Zakon znižuje DDV na izbrana osnovna živila z 9,5 na 5 odstotkov. Nižji DDV sam po sebi ne zagotavlja enakega znižanja maloprodajnih cen, zato je treba cene izbranih izdelkov javno spremljati pred uveljavitvijo spremembe in po njej. Namen ukrepa je znižati vsakodnevne stroške gospodinjstev. Učinek je relativno največji za gospodinjstva z nižjimi dohodki, ki za hrano namenijo večji delež svojega proračuna.
Zakon omogoča, da država DDV na električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo začasno za 9 mesecev zniža na 9,5 odstotka. DDV za bencin in dizel se s tem ne spreminja. Ukrep bo neposredno koristil predvsem gospodinjstvom in manjšim podjetjem, ki niso zavezanci za DDV.
Zakon predvideva nižjo obdavčitev dohodka najemodajalcev za dolgoročni najem, in sicer bo ta znižana s 25 na 15 odstotkov, za oddajanje mladim do 30. leta in družinam z otroki pa je predvidena stopnja samo 5 odstotkov. To ne zagotavlja nižje najemnine za najemnika. S tem ukrepom se želi zmanjšati oddajanje na črno ter spodbuditi lastnike, ki imajo prazna stanovanja ali jih oddajajo za kratek čas, da jih oddajajo dolgoročno, predvsem pa mladim in družinam.
Ne. Spremembe niso za vse normirance enake. Učinek je odvisen od prihodkov, zavarovalnega statusa in drugih zakonskih pogojev. Pri višjih prihodkih se delež priznanih normiranih odhodkov zmanjšuje, nad določenim pragom pa znaša 0 odstotkov. Konkretni izračun je treba pripraviti za posamezen primer. Namen ukrepa ni splošno znižanje davkov vsem normirancem, temveč lažji vstop v sistem, ki omogoča enostavnejše poslovanje za dejavnosti, za katere je takšna ureditev primerna.
Razvojna kapica je zgornja meja mesečne osnove za obračun določenih socialnih prispevkov, določena pri 7.500 evrih bruto. Ne omejuje višine plače, zaposleni z razvojno kapico pa bo še vedno moral plačevati dohodnino tudi nad tem zneskom. Posamezniki, za katere velja kapica, bodo še vedno plačevali nekajkrat več prispevkov in dohodnine kot drugi. Njen razvojni namen je izboljšati pogoje za ohranjanje in pridobivanje razvojnikov, inženirjev, vodstvenih kadrov, tehnoloških strokovnjakov, vodij razvoja in drugih mednarodno mobilnih kadrov.
Ukrep res neposredno koristi zaposlenim s plačo nad 7.500 evrov bruto. Cilj ukrepa pa ni samo višji neto prejemek, temveč ohranjanje in ustvarjanje razvojnih delovnih mest, ki v podjetjih ustvarjajo visoko dodano vrednost. Ti kadri razvijajo nove storitve, izdelke in inovacije, kar prinaša nova delovna mesta in boljše plače tudi na drugih delovnih mestih v podjetju, na primer v proizvodnji in administraciji.
Če podjetje izgubi razvojni oddelek ali vodstveno funkcijo, Slovenija izgubi njegove prispevke in dohodnino ter razvojno dejavnost, ki podpira tudi druga delovna mesta. Učinke razvojne kapice bo morala država spremljati in po potrebi sistem izboljšati.
Delavec, ki izpolni polne pogoje za starostno pokojnino in želi ter zmore nadaljevati delo, bo lahko ob plači hkrati prejemal tudi polno pokojnino. Delavec bo željo po nadaljevanju dela pravočasno predlagal delodajalcu. Če delodajalec v 30 dneh ne odgovori, se delovno razmerje nadaljuje pod enakimi pogoji; ob zavrnitvi pa ima delavec možnost sodnega varstva.
Namen ukrepa je povečati delovno aktivnost starejših, ki želijo delati dlje, s tem pa tudi ublažiti pomanjkanje kadrov v podjetjih ter omogočiti prenos znanja z izkušenih zaposlenih na mlajše. Kdor dela naprej, še vedno plačuje davke in prispevke.
Ne. Nihče ni dolžan delati po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Zakon omogoča delavcem nadaljevanje dela, če ti to želijo in zmorejo, ter se o tem dogovorijo z delodajalcem. Pri tem zakon predvideva pravila, ki opredeljujejo tudi roke za predlog delavca in odgovor delodajalca ter zagotavlja delavcu sodno varstvo.
Zakon ne ukinja sistema dolgotrajne oskrbe, temveč odpravlja oziroma spreminja prispevek za posamezne skupine zavezancev, npr. za upokojence ter določene popoldanske s. p. in dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
Ne. Nekateri ukrepi se nanašajo na širok krog potrošnikov, drugi samo na osebe s posebnim statusom, višino prihodkov ali vrsto dejavnosti. Zato je pri vsakem ukrepu pomembno preveriti pogoje.
Besedilo in zakonodajno dokumentacijo lahko preveriš v informacijskem sistemu PISRS. Na tej strani so povzeti posamezni ukrepi; za pravice in obveznosti je odločilno uradno zakonsko besedilo.