Razlaga
Zakon uvaja razvojno kapico za vse zavezance in vse prispevke po Zakonu o prispevkih za socialno varnost. Najvišja mesečna osnova za obračun socialnih prispevkov znaša 7.500 evrov bruto. Nad tem zneskom se prispevki ne obračunajo.
Na koga se nanaša
Zavezanci z mesečno plačo nad 7.500 evrov bruto ter podjetja.
- Solidarnost ne bo ukinjena. Kapica postavlja zgornjo mejo tam, kjer zelo visoki prispevki močno zvišujejo strošek dela. Zgornjo omejitev imajo tudi pravice iz socialnih sistemov, kot so pokojnine, bolniška in starševska nadomestila: posameznik vplača bistveno več, kot lahko kadarkoli prejme. Avstrija in Nemčija imata kapico in sta zelo močni socialni državi.
- Posameznik s 7.500 evri bruto plače državi še vedno plača vsaj 3.300 evrov prispevkov in dohodnine (skoraj 45 % celotne plače). Še vedno torej plača približno 5-krat več socialnih prispevkov kot zaposleni z minimalno plačo in skoraj 3-krat več kot zaposleni s povprečno plačo. Med upravičenci so vodje razvoja, vrhunski inženirji, arhitekti sistemov, strokovnjaki za umetno inteligenco in drugi iskani specialisti.
- Slovenija je po davčnem primežu pri povprečni plači 6. med 38 državami OECD (45,3 %, ob povprečju OECD 35,1 %). V letu 2025 je bila med tremi državami EU z največjo rastjo davkov in prispevkov na plače zaposlenih. Različne oblike kapice na socialne prispevke ima 18 od 27 držav EU; med njimi tudi Avstrija in Nemčija, ki sta hkrati zelo močni socialni državi.
- Po IMD je Slovenija pri privabljanju visoko usposobljenih tujih kadrov na samem repu lestvice, pri begu možganov pa na 62. mestu med 70 državami.
- V letih 2022–2026 je samo na Hrvaško uprave ali pomembne funkcije preselilo vsaj 17 velikih podjetij. Odhod 10 uprav (npr. 3 direktorji, 12.000 EUR plače) pomeni izgubo 310.000 evrov letno prispevkov, dohodnine in DDV; vendar pa se s selitvijo uprav selijo tudi pomembne funkcije, kot so marketing, nabava, razvojni oddelki … – npr. odhod IT razvojnega oddelka (primer: 8 zaposlenih s povprečno bruto plačo 5.500 evrov) pomeni dodatno izgubo 342.000 evrov letno. Predvsem pa se s tem selijo ključne odločitve o upravljanju podjetij v tujino, kar ima lahko negativne multiplikativne učinke tudi na ostale dele gospodarstva (npr. na manjše dobavitelje večjim podjetjem) in na podporo v lokalnem okolju (npr. društvom, dobrodelnim, športnim in kulturnim aktivnostim).
- Pri višjih plačah je razlika med stroškom za podjetje in tem, kar zaposleni prejme, tako velika, da se razlike med manj in bolj zahtevnimi delovnimi mesti zmanjšujejo (plačna kompresija). Več znanja in odgovornosti se premalo plača.
